Vključevanje dijakov Srednje zdravstvene šole Slovenj Gradec
v medgeneracijsko pomoč in izvajanje prostovoljnega dela
na področjih socialnih potreb

Mag. Jasna Kolar Macur, koordinatorica prostovoljnega dela
Srednja zdravstvena šola Slovenj Gradec
Jasna.Kolar@sc-sg.si

Prispevek k razpravi na sestanku 10.6.2021
E-sodelovanje osnovnih in srednjih šol
pri zagotavljanju pomoči seniorjem pri uporabi interneta in e-storitev

Na Srednji zdravstveni šoli Slovenj Gradec izvajamo prostovoljstvo že od leta 1998, torej že 23 let. Namen našega prostovoljnega dela je vsa leta enak in sicer, da vključimo naše dejavnosti v socialne sfere prebivalstva, kjer posamezniki potrebujejo socialno pomoč naših prostovoljcev. Prostovoljno delo izvajamo predvsem v obliki družabništva, pomoči pri medosebnih odnosih, kvalitetnemu preživljanju prostega časa, preprečevanju osamljenosti, varstva otrok, pomoči pri manjših gospodinjskih opravilih, merjenju krvnega tlaka in krvnega sladkorja, pomoči invalidom pri različnih življenjskih aktivnostih in sodelovanju pri različnih delavnicah. V pomoč smo lahko tudi odraslim otrokom, ki skrbijo za starše in potrebujejo samo občasna varstva. Vključujemo se k dejavnostim medgeneracijskega centra Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec, sodelujemo z domovi starostnikov v Črnečah, Slovenj Gradcu, Prevaljah, Velenju, Radljah ob Dravi in Topolščici, s Splošno bolnišnico Slovenj Gradec, Bolnico Topolščico, Centri za socialno delo, Zdravstvenimi domovi-patronažno službo, sodelovanju s CDU Črna na Koroškem, društvi Sonček, Ozara, Altra, Ježek, Varno hišo, Centrom za psihosocialno pomoč, ipd. Poskušamo se vključevati povsod tam, kjer se ljudje soočajo z različnimi socialnimi stiskami in potrebujejo le človeško toplino, razumevanje, spodbudo in pogovor – torej neko ponujeno roko, ki jim daje upanje, tolažbo, občutek, da niso sami. Naši dijaki tu opravljajo pomembno poslanstvo, za katero so jim naši varovanci hvaležni in se tudi vedno znova in pogosteje obračajo na nas.
Vedno bolj pa se vključujemo tudi v zdravstveno preventivo in osveščamo prebivalstvo, predvsem otroke in mladino, o zdravem načinu življenja. Tako se že vrsto let izvaja Projekt nekajenja ter merjenje krvnega tlaka in krvnega sladkorja v krvi, začeli smo izvajati tudi zobozdravstveno vzgojo. Pod vodstvom Centra za krepitev zdravja Slovenj Gradec, ki je novejši del dejavnosti Zdravstvenega doma Slovenj Gradec, dijaki preko igre izvajajo preventivno vzgojo o zdravem načinu življenja otrokom v vrtcih in osnovnih šolah. Več let se dijaki vključujejo tudi pri učenju plavanja otrok z Downovim sindromom.
Zadnji dve leti nas je, žal, ustavila pandemija, zato upamo, da bomo kmalu zopet aktivni.

Omeniti pa moram še eno našo aktivnost, katero bi želeli ponovno obuditi. Od leta 2011 do 2015 smo sodelovali v Projektu Simbioza – Učimo starejše računalništva, ki je potekalo pod okriljem Filantropskega društva Slovenije, kjer smo starejše učili uporabe računalniške in druge IKT. Dijaki so, kot prostovoljci, v vlogi izvajalcev izobraževanj, pomagali starejšim udeležencem izobraževanj, da so se naučili računalniških in internetnih znanj ter uporabo mobilnih telefonov. Pri tem projektu je šlo za preplet medgeneracijskega sodelovanja, prostovoljstva, prenos izkušenj in znanja med generacijami in prenos samih medgeneracijskih odnosov v lokalno okolje. Ko se je projekt zaključil, žal nismo nadaljevali z delavnicami, ponovno pa razmišljamo v tej smeri, saj se je potreba po znanju uporabe IKT močno povečala, še posebej v času pandemije, ki jo je sprožil COVID-19.
Izobraževanje starih ljudi lahko prispeva k obvladovanju tveganj, ki jih prinaša življenje v sodobni družbi. Prav starejši ljudje so ena izmed najbolj ranljivih kategorij, saj je ta populacija še posebej izpostavljena različnim tveganjem: poslabšanje finančnega položaja, krčenje socialnih omrežij, zmanjšanje avtonomije in kakovosti življenja. Pomembno bo, da bo zaradi starajoče se družbe z izobraževanjem mogoče spreminjati odnos vseh do starosti, staranja in starih ljudi. Že ideja projekta Simbioze je, da naj bi s pomočjo izobraževanja prišlo do premika v razumevanju starosti kot preostanka nedejavnega, družbeno marginalnega življenja k iskanju pozitivnih potez in pogojev za dejavno staranje, razvoj potencialov starih ljudi ter njihovo sodelovanje v kulturnem, ekonomskem, političnem in družbenem življenju v skupnosti. Sama menim, da pri igra digitalna pismenost zelo pomembno vlogo.
Pri tem bi se lahko povezovali vsi akterji, ki lahko na različne načine omogočimo dostop do uporabe IKT. Naši otroci imajo veliko znanja s tega področja, zato menim, da bi s povezovanjem in vključevanjem otrok ter mladostnikov v prostovoljni izobraževalni sistem, naredili velik korak. Šole, tako osnovne kot srednje, bi se lahko med seboj povezale in se organizirano vključile v socialno omrežje z izvajanjem projektnega učenje uporabe IKT tehnologije.

mag. Jasna Kolar Macur,
koordinatorica prostovoljnega dela na Srednji zdravstveni šoli Slovenj Gradec